Kamniški vrh - “Suffer tura”

4.01.2008 ob 07:35

Tura je bila opravljena že v preteklem letu vendar enostavno ni bilo časa, da bi prišla prej na vrsto. Kljub temu, da je bila že videna pri Olkiju sem vseeno želel predstaviti turo še iz druge perspektive.

Nataša

Da bi res izgledala, kot suffer tura je bilo potrebno najti suffer razmere. En del njih je predstavljen na zgornji sliki. Drug del pa predstavlja teren kjer smo ubirali pot. Takole je izgledal del poti, kjer je bila tura označena za suffer turo.

Gozd

Seveda z nasmehom na ustih, saj smo vendar ja moški …

Olki

… in z navdušenjem na ženski strani, ker se je že vedelo da bom zopet ubral kakšno zanimivo varianto.

Nataša2

In res je bila verjetno je to ena daljših variant obiska Kamniškega vrha. Seveda je potrebno poudariti, da to ni bilo namenoma, pač nihče od nas ni niti približno poznal poti in rezultat se lahko vidi na sliki

Skale

Še sreča, da je vsaj Olki vedel kateri vrh je pravi :D

Vrh

Na zaključnem pobočju se teren zopet malo postavi po konci in naše poti so se ločile.

Pobočje

Olki je šel iskat obljubljeno pot na vrh, vendar je rezultat prinesel prav tako brezpotje, samo na svojem grebenu – ubral je smer po grebenu na desnem robu zgornje slike.

Začel pa se tudi fotolov – sicer sem bil opremljem z bistveno slabšim orožjem, vendar sem kljub temu bil vedno v pripravljenosti. Najprej sem ga poiskal

Lov1

Nato pa počakal, da je še on našel mene :D

Lov2

Podobna zgodba nekaj minut kasneje …

lov3

… in še tik pod vrhom, ko so se naše poti zopet združile.

lov4
Najprej pogled nazaj na strmo pobočje.

Pobočje

Sledi počitek in okrepčilo v zavetišču na vrhu.

zavetišče

Pred povratkom v dolino je bilo seveda zopet malo lova.

Lov5

Nato pa nas je zagrnila megla. Naslednja zanimiva zadeva1 se prikaže idilična vasica s cerkvico.

Cerkvica

Nato pa sledi potrditev mojih občutkov in soočenje s kruto realnostjo – zavili smo moooočno v desno. No pa nič ne de, saj tudi na vrh nismo prišli najbolj direktno in ubrali smo pot pod noge in šli malo naokoli.

navkreber

Vmes je bilo še nekaj slikanja

lov6

In za konec še pogled v dolino.

Pogled

Tura več kot zanimiva, čas pa tudi – za celo klobaso smo porabili dobrih pet ur. Vendar je bilo vse skupaj zelo zabavno.

Upam, da čimprej zopet kam odvandramo novim dogodivščinam nasproti. :D

  1. poleg skozi prisotnega občutka, da smo preveč desno[]
 

13 komentarjev na “Kamniški vrh - “Suffer tura””

  1. chef chef pravi:

    Semlegor fantje prilaufajo v neverjetnem času, hehe.

  2. radovednez pravi:

    V kolikem času in kje štartajo?

  3. tanny tanny pravi:

    ja kar je napisal chef, štartaš direktno ob cesti pri mostu pri avtobusni postaji in greš samo strmo navzgor. Pol ure, morda več tempa pa si gor. Tudi jaz sem v svojih kondicijskih časih rabila toliko.

  4. fuga pravi:

    Ja, najboljš je pa kar z Ambroža pod Krvavcem. Srečno!

  5. tomo pravi:

    Jop, z Ambroža na Kamniški vrh in naprej dol v dolino je super gorsko kolesarska tura. :)

  6. buba švabe buba švabe pravi:

    Jaz sem za novo leto tudi imel nekaj podobnega. Samo s to razliko, da je bil hrib malo manjši, bilo je malo več snega, zelo ledeno in hodil sem ponoči z lučko v roki. Je pa res, da sem gor šel raje malo bolj naokoli, kot pa po največjih skalah. :)

  7. chef chef pravi:

    In kolikor vem, gredo tahitri gor po svoji poti, oziroma po svojem brezpotju. Svoj čas sem imel fiksno idejo, da bi tja gor postavil rekord, pa se mi ni ljubilo, haha. Sicer bi se pa težko bodel z lokalnimi tekači.

  8. jure/olki pravi:

    Mah kakšni tekači nekje, hahaha Mi smo šli en tak lušten ekspedicijski tempo, ne pa pol ure gor in dol.Kdo bo pa gore gledal ob taki naglici!? :-)

  9. omirp pravi:

    ja kamniški vrh je zakon sprehod za spucat.drgač so pa res psihoti, ki gor tečejo in rabijo ene pol ure za gor ali kolikor že…Aja zakon fotke.

  10. Mato pravi:

    Najprej…..lepe fotke! Potem pa….verjetno je to kje že omenjeno, pa vseeno bom potečnaril. Ne vem namreč točno kje začnete hodit na Kamniški vrh. Eni enkrat pravijo da se začne takoj spodaj pri kapelci, drugi pa da grejo zgoraj na koncu asfalta. Jeseni enkrat ko sem opravljal še zadnje kolesarske ture (Kamnik-Šenturška gora-Bistričica-Kamnik), sem se ustavil prav na koncu asfalta in gledal če je kje kakšna tabla. Trenutno se ne spomnim točno, ampak zdi se mi da je tam pot do vrha. Vem pa da je poti zelo veliko, ampak ene so bolj popularne, druge manj.

    Ej Seamus, kakšno foto opremo uporabljaš na takih turah….kompakt ali DSLR. Sory za tako vprašanje, ampak ravno letos spomladi bom presedlal na DSLR pa me zanima kaj drugi uporabljate. Če imaš DSLR povej še katere objektive uporabljaš.

    Hvala…LP!

  11. seamus pravi:

    Uporabljam tole
    Glede začetka je več kot očitno, da tudi mi nismo vedl. Pri neki kmetiji na koncu asfalta smo se pognali v breg. Kateri konec asfalta je pa pravi pa nimam pojma ;)

  12. chef chef pravi:

    Zadnjič smo se pa malo režali vašim gromozanskim ruzakom, hahaha, kaj ste pa imeli s seboj, jebela, fantje pridejo gor v pol ure, vi pa s tridesetdnevnim Antarktika survival kitom :lol:

  13. seamus pravi:

    Ja mi smo šli v hribe, ane!
    Sj smo mel resno turo, dolgo pet ur. In ker v hribih na daljših turah nikoli ne veš kaj vmes lahko zgodi, smo pač imel velike rugzake
    (ja sj verjetn smo bli res malo hecni, sploh če pomisliš da smo kar nekaj časa kolovratili tik nad vasmi) :mrgreen:
    Aja, lohk bi pa tud reku, da smo jih mel za kondicijo :lol:

Komentiraj