Ratitovec

Prva malo bolj zimska tura se je zgodila že prejšnji teden. Snežne razmere so bile za obisk dvatisočakov pač neugodne in podobno kot Vrtaški vrh je tudi Ratitovec pribežališče ko se drugam ne da iti.

Koča

Tura je enostavna in kratka, pot pa ponavadi uhojena. No uhojena do planinske koče. Naprej so bile samo stopinje.

proti vrhu

Vrhovov je sicer več – najvišji je Altemaver (1678m) . Najbolj obiskan pa zagotovo Gladki vrh (1667m), ki se nahaja takoj nad kočo in nanj se pač povzpneš, da si tisti dan dosegel kakšen vrh. Seveda prej v koči rukneš še enga ta kratkega, da bo korak bolj stabilen. Na sliki Gladki vrh in koča.

koča

Je pa bilo prejšnji teden še vse zavito v meglo in res čudovit občutek dobiš, ko zjutraj zagledaš tokratnji vrh obsijan s soncem.

sonce

Pristop na Ratitovec ponavadi opravim iz Prtovč čez Razor – pomoje bi to varianto lahko poimenoval normalka – vsekakor jo po njej obišče večina in proti poldnevu je kar gužva.

Gužva

Nazaj k izhodišču – iz Prtovč se odpre čudovit pogled proti Kamniškim Alpam in po megli Ljubljanske kotline.

prtovč

Sama pot se pa začne strmo kasneje, ko se strmina unese pa postane konkretno blatno.

blato

Vendar kmalu blato zamenja sneg in ko prideš iz gozda na plano, me vedno znova navduši naslednji pogled:

stena

Pogled nazaj da kar dober občutek, ko vidiš kaj puščaš za sabo

megla

Nato se pogled odpre še na Goli vrh in s pravim užitkom nadaljuješ pot proti koči.

goli vrh

Od tu naprej sledi čisti užitek na snegu, ki ga niti ni tako malo, vendar je pot kar pošteno uhojena tudi za kakšno lažjo obutev

taša

Z višino se razgledi samo odpirajo in ne mine 5 minut, ko zagledaš najvišjega v Karavankah – Stol (2236m).

stol

Nekaj višincev više pa se je čas počasi začel ustavljati – sonce in obilica snega sta naredila svoje in kraški pokrajini dala zanimiv pečat.

smučina
Smučina

vrtača
Vrtača

Takole pa izgleda razgled tik pred kočo. Kot nama je v navadi sva se jo ognila …

nazaj

… in takoj odšla proti vrhu

proti vrhu

Tam pa se je začelo pravo delo – fotografiranje. Razgled z vrha je ob jasnem vremenu FENOMENALEN! Upam, da naslednje panorame vsaj približno zajamejo pogled z vrha – za boljši pogled priporočam klik na posamezno panoramo.


Julijske Alpe


Pogled proti morju (megle ;) )


Karavanke


Ljubljanska kotlina


Kamniške Alpe

Med malico naju je občasno preletela kavka in sem na brzino nadomestil bolnega Olkija in jo ustrelil.

kavka

Še slika zadovoljne Nataše in povratek v dolino.

taša

Da sva se izognila gužvi vsaj v začetnem delu po snegu in mučnemu srečavanju na vsaki dve sekundi, sva šla nazaj preko Golega vrha.

spust

  • Share/Bookmark
Objavljeno v Foto, Hribi. 9 komentarjev »


9 odgovorov v “Ratitovec”

  1. pirat s hribov pravi:

    če ne gre Mohamed na goro… :)

  2. akvarij pravi:

    uau!

  3. buba švabebuba švabe pravi:

    Ibr hudoooo. :) Slike so fenomenalne. Tista vrtača sploh. Pa tazadnja. :)

  4. daniyeldaniyel pravi:

    Res fenomenalno!!

  5. jure/olki pravi:

    bemo sunce, kolk sem ti fouš…..

  6. Ustvarjanje » Objave » VDV pravi:

    [...] « Ratitovec [...]

  7. UrosG pravi:

    Ok, zelo začetniško vprašanje ampak vseeno. Mi lahko svetuješ, kaj vse potrebuješ za takšne ture, prav rad bi kdaj krenil v hribe pozimi, ampak si ne predstavljam, kaj vse vzeti sabo in kako se opremit (oblacila, obutev itd.)

  8. seamus pravi:

    zimsko opremo :lol:
    Na Ratitovc nič posebnega razen recimo gamaš, če se ne misliš držati poti in če se misliš komu umaknt.
    Drugače res zimska oprema in še moraš jo znati uporabljati. Kaj sem notri spada – definicije so odvisne od ture. Priporočljiv je gore-tex (ali podobna zadeva), gamaše, kapa rokavice, toplejša obleka (večslojna).
    Za kaj več potem še dereze in cepin – seveda ob pogoju, da jih znaš uporabljati, ker v nasprotnem primeru so smrtno navarni pripomočki! Brez heca – če zdrsneš z derezami in se ne znaš ustaviti s cepinom – za posledice poglej v kakšno knjigo z gorskimi nesrečami.
    In pa seveda literatura – te je polno po knjižnicah in po netu.
    Vsekakor priporočam, da si jo nekaj vsaj na začetku pregledaš, da dobiš osnovne pojme glede hribolazništva in alpinizma pozimi (vsaka tura pozimi nad 2000m se šteje kot alpinistična tura, kar ti lahko že nekaj pove o resnosti tega početja!).
    Potem pa kondicijske priprave in v lažje hribe. Naj ti bo pa jasno, da so pozimi napori večji in posledično ture krajše in da imaš recimo namesto 500+ višincev na uro samo še 300/h (seveda zopet je to odvisno od razmer)
    Tukaj je zimska oprema že obvezna – če je na strehi ledeno, bo večina gor šla, ker je shojeno za dol imajo pa že probleme. Če imaš na nogah dereze v roki pa cepin je nazaj grede samo enostaven sprehod. Nikar ne počni učenja visoko v hribih, kot je to počel eden pred leti na strehi Grintavca – Učil se je ustavljati s cepinom in mu ni uspelo … Link

  9. Nergač » Korenino za zajtrk! pravi:

    [...] chef 18.2. 2008 ob 07:30 pod Potopisi, miks Seamus je turo že opisal, toda vreme je bilo ta vikend še lepše – brez oblačka, kar je razvidno tudi [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !