Triglav in smučanje s Kredarice

Vikend napoved je obetala. Petkov dopust pa tudi :D . In ideja o Kredarici in vzponu na Triglav je pometla s konkurenco – petek Rinke iz Logarske, v soboto pa že nekaj.

Edini minus je bilo dejstvo, da je cesta v Krmo zaprta in se štarta praktično iz Radovne, kar pomeni 5km drajsanja po ravnem1. No, tudi alternativa ima cesto podobno zaprto – v Logarski je zapora ceste podobno nizko, s tem da tam vzrok ni čisto jasen.

In tako smo v petek popoldne štartali na začetku Krme. Kako daleč so tam hribi se vidi iz spodnje fotografije.

Zadnji vrh na sliki je Veliki Draški vrh.

Pol ure kasneje, pri Kovinarski koči, zadeva še ni bistveno drugačna.

Po uri in 10 minut smo na parkirišču v Krmi – torej na začetku poti na Kredarico.

Dve uri po štartu pa le dobiš občutek, da si v hribih.

Bela točka pod Mežaklo, čisto na koncu (začetku) doline je bil štart danešnje ture.

Po treh urah si šele na polovici poti – pastirska koča v Zgornji Krmi.

Vernar

Po štirih urah sonce opravi svojo nalogo.

Potem nisem več slikal. Na Kredarico prispemo po petih urah in 20 minutah.

Sledi hidracija nato pa spanje. Dežurni ekipi ena zahvala, ker so zakurili peč, da je bilo prijetno in da smo imeli zjutraj suho opremo – predvsem pancarje.

Ker v hribih vladajo precej pomladne temperature je zgodenj štart ključnega pomena – sneg na Triglavu bo še trd in smučanje s Kredarice znosno. Vsaj upali smo tako.

Tako je bil štart na Triglav ob kar zgodnjih 5:45. Kar se je izkazalo za 15 minut prepozno, saj bi drugače ujeli vzhod sonca ravno na relativno ugodnem mestu.

Tako pa nas ob 6:12 pričaka čudovit sončni vzhod nekje sredi zoprnega vzpona na Mali Triglav, tako da je fotoaparat ostal v torbici. Na vrsto pride šele pol ure kasneje pred vzponom na Veliki Triglav.

Čez 10 minut pa delno zmagoslavje2 – vrh je osvojen. Takole izgledajo zadnji koraki pred vrhom. Levo spodaj je Mali Triglav.

Po stisku rok pa brez prevelikega obotavljanja sledi še spust nazaj do Kredarice. Spodnja slika je vstopno/izstopno pobočje na Mali Triglav. Pod to steno pa pride na vrsto pravo veselje, saj je vzpon zaključen šele, ko prideš ven iz stene.

Meni je na vzponu še največjo težavo predstavljal mestoma samo za dve stopinji širok greben med Malim in Velikim Triglavom. Zajla je kakšen meter nižje pod snegom, tako da ti nič ne pomaga, na obe strani pa več sto metrom prepada.

Sledi samo še spust s Kredarice nazaj v Krmo.

in spust se čisto proti pričakovanjem izkaže za najboljšo smuko te sezone – 800 višinskih metrov mehkega (na pol gnilega) snega na trdi podlagi.

Kdo bi si mislil, da pod Kredarico ratrakirajo :D .

Šele pod Zgornjo Krmo sneg postane čisto gnil, kar pa tudi ni tako grozno, saj je na sporedu samo še dolga prečka in smuka po gozdu do parkirišča v Krmi. Od tam pa porivanje ob rahlem naklonu. No še vedno bolje, kot da bi morali zadnjie kilometre smučke nositi.

Zalo dolga tura, ki pa je vredna svojih žuljev. Sledila je samo še temeljita analiza.

  1. v eni uri dobiš 150m višne …[]
  2. sledi še zahtevnejši del – spust nazaj na Kredarico[]
  • Share/Bookmark
Objavljeno v Foto, Hribi. 1 komentar »


En odgovor v “Triglav in smučanje s Kredarice”

  1. » Grintovec čez jame Ustvarjanje pravi:

    [...] Triglav in smučanje s Kredarice [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !